Meritev

 
 
Táto výstava nebola priamo o nás, ale sme sa jej priamo aktívne zúčastnili, preto ju aj tu citujeme.
 
 
Výstava bola poriadaná v Sankt Jakobe, v Rakúsku. Autormi sú naši priatelia Rozi a Marjan. Výstava pripomína udalosti spred 75 rokov, Anschluss, ktorý sa bytostne dotkol aj slovinskej komunity zo Sankt Jakoba, ktorej sú Rozi a Marjan súčasťou. Nie je to ich prvý angažovaný občiansky počin. Pravideľne, stále pripomínajú tieto pohnuté časy, s výzvou aby sa neopakovali. Ich výpoveď je silná, trefná a výstižná. Ovce znázorňujú ľudí ktorí ako ovce počúvali a nasledovali to čo sa im naservírovalo zhora, neuvedomujúc si, že záhuba iných sa stane ich vlastnou záhubou. 
Aj my sme v našom programe pripravili scénku v ktorej, na melódiu z Lily Marlén naši chlapci pochodovali, potom tancovali po tyrolsky, skákali do kola, bliakali ako ovce, a nokoniec padli, skosení guľkami, tak ako ostatní... Bolo to zmontované narýchlo, zo dňa na deň a samozrejme, naši mali z toho riadnu prdel. Ale aj tak, hovorili sme o tom čo scénka má znázorňovať, aké je jej posolstvo, čo to bliakanie znázorňuje. 
Tesne pred večerným predstavením sme v hojnom počte s publikom išli do miestnosti v ktorej bola výstava, a keďže to bol jej posledný deň, pri tej príležitosti bol aj malý  program. Rozi zaspievala rómsku pieseň, pridali sme sa ku nej, a potom sme zaspievali Cigánsky plač a O Roma. Nasledoval príhovor, piesne umocnili citlivú atmosféru, ale čas súril, a pobrali sme sa na vystúpenie, kde sme potom interpretovali aj spomínanú scénku.
 
 
 

Prejšnji konec tedna je naš internat gostil slovaško romsko skupnost KESAJ TCHAVÈ. V goste jo je povabilo Kulturno društvo Rož v okviru projekta “Meritve”. V teh nekaj dneh so stanovali pri nas in nam zapustili delček zaklasa svoje kulture.

Kesaj Tchave je velika zgodba romske skupnosti iz Slovaške. Gre za posameznika, umetnika in velikega vzgojitelja in učitelja Ivana Akimova, ki je okrog leta 2000 ustanonovil šolo za Rome v okolju, kjer je ni bilo. V okolici živi približno 30.000 Romov. Država jih pri tem ne podpira, ustanovili pa so šolo, ki mladim Romom omogoča osnovno izobraževanje. Geslo te šole je disciplina, red in veselje. V dopoldanskem času so učenci pri pouku, v popoldanskem času pa se posvečajo glasbi in plesu. Iz okolja, kjer ni bilo možnosti izobraževanja, v barakarskih naseljih, imajo Romi sedaj možnost izobraževanja in tudi kulturnega udejstvovanja. Poseben uspeh je tudi ta, da nekateri uspešni dijaki izobraževanje nadaljujejo na konzervatoriju.

V času gostovanja jim je Kulturno društvo omogočilo, da so imeli kratko predstavo v Beljaku in Celovcu, kjer so na ulici ljudi povabili na glavno predstavo, ki je bila v Št. Jakobu v atriju župnišča. Čudovita predstava plesa in glasbe ob kateri smo lahko zaslutili njihovo kulturo veselja.